Botrstvo

Mučno razmerje med Andrejinimi starši se je končalo že kmalu po njenem rojstvu in tako se mame skoraj ne spomni: spomni pa se zanemarjanja, večurnega čakanja na očeta v avtomobilu pred igralnico, spomni se njegovih partneric, s katerimi je imel spolne odnose v isti sobi. In nato je tudi sama doživela spolno zlorabo. Njeno otroštvo je zaznamovala tudi mačeha, ki jo je redno pretepala, tako zelo, da se po zahtevni operaciji srca še nekaj mesecev ni smela vrniti domov in je živela pri najeti varuški. Pozneje je kot najstnica na še enem zahtevnem zdravljenju in rehabilitaciji v tujini ostala sama, brez spremstva, brez sredstev, brez podpore. Nekaj let o vseh zlorabah in stiskah ni povedala nikomur; ko je ob pomoči zaupne osebe zbrala pogum, pa je ostala brez družine in doma, sama ‒ najprej v varni hiši, pozneje v dijaški skupnosti. Kljub slabemu zdravju in formalni brezdomnosti pa ima velikanski cilj: študirati želi medicino in tako prispevati svoj delež k boljši družbi.Kako lahko pomagate Andreji? Pošlji

Desetina mladih, starih od 16 do 24 let, pri nas je doma izkusila kar štiri ali več oblik obremenjujočih okoliščin, kot so spolna zloraba, čustveno in fizično nasilje, zanemarjanje, ločitve in izgube staršev. In to pomeni zelo visoke obete tveganja za njihovo duševno zdravje, opozarja vodja raziskave Duševno stanje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, sicer predavateljica in raziskovalka na FDV, prof. dr. Metka Kuhar. V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč mladih, ki jih ob domačih zelo obremenjujejo še skrb za zagotovitev stanovanja, zaposlitve, doseganje izobrazbe in spreminjajoče se družbene in globalne okoliščine. Skrbi jih, kakšna je sploh perspektiva sveta, v katerega so se rodili in v katero verjame manj kot desetina mladih. Podatki o tem, da je vsak deseti mlad človek resno ogrožen, da je vse več samopoškodovanja in da jih je 14 odstotkov že razmišljalo o samomoru, so seveda strah vzbujajoči, a je treba stiske mladih razumeti, ne pa jih samo

V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.

»Dokler je država le delno dobra, moramo biti ljudje dobrodelni,« je prepričan Aljoša Bagola, avtor, predavatelj, kreativec in eden od treh ambasadorjev programa Botrstvo, ki je to postal ob 15. obletnici tega programa. Z njim se je sicer prvič srečal kot kreativni direktor v podjetju, v katerem so zasnovali tudi prepoznavno igrivo podobo otrok na drevesu. Kritičen je do počasnih sistemskih sprememb, kljub temu pa je prepričan, da je Botrstvo pripomoglo k nekaterim premikom.

Vez s programom Botrstvo je Peter Prevc spletel že pred desetletjem, ko je njegovo delovanje podprl z darovanjem smuči, s katerimi je v sezoni 2015/2016 dosegel največje uspehe kariere in s katerimi smo na dražbah Vala 202 dosegli najvišji izkupiček vseh časov. Tega je pozneje izdatno dopolnila še dražba podpisane čelade, s katero je sklenil to izjemno kariero, vseskozi pa je z Botrstvom povezan tudi na druge načine. Ob 15. obletnici delovanja Botrstva pa je postal tudi eden od treh uradnih ambasadorjev tega najbolj prepoznavnega programa za pomoč otrokom pri nas.

"Revščina je nasilje z lepim obrazom. Ima obraz izčrpane matere. Ima glas utišanega otroka. Ima tišino praznega hladilnika. In edini odgovor nanjo je glas – tvoj, moj, naš. In naša pomoč. Ker na državo se pri reševanju teh težav za zdaj ne moremo zanesti,« je v publikaciji, ki je izšla ob 15. obletnici Botrstva zapisala Ksenija Benedetti, predavateljica za poslovno komuniciranje in protokol. K programu so jo pritegnile zgodbe otrok in pa zaupanje v delo organizacije, ki program vodi, zdaj pa je skupaj s Petrom Prevcem in Aljošem Bagolo postala ambasadorka tega programa. Kako razmišlja o revščini in njenih posledicah za otroke, kako o vzrokih zanjo v tako bogati družbi kot je naša?

Že vrsto let študentka Tjaša živi le z mamo, s svojim očetom nima stika, drugih bližnjih sorodnikov nimata, a je z mamino skrbnostjo in iznajdljivostjo ter s Tjašinim honorarnim delom življenje teklo po ustaljenih tirnicah. Do usodne diagnoze, ki mami iz tedna v teden bolj jemlje sposobnost gibanja, hranjenja, tudi dihanja.Tjaša je morala poleg skrbi za redni študij in zaslužek v celoti prevzeti skrb še za mamo: »Večkrat se je dušila in sem se bala, da bom jaz ta, ki jo bom videla umreti, ker nimam medicinskega znanja, kako pomagati človeku s tako hudo boleznijo.« Kljub vse zahtevnejši skrbi za hranjenje, nego, številne preglede in iskanje vsaj začasne pomoči je Tjaši uspelo opraviti vse izpite na fakulteti. Moči za sicer zelo želeno nadaljevanje študija ji zdaj jemljejo skrbi. Mamino življenje se nezadržno izteka, ostala bo sama, brez bližnjih sorodnikov, brez finančne varnosti, brez najbližje in edine osebe, ki ji pomeni dom. KAKO LAHKO POM

Uspeha programa Botrstvo ne bi bilo brez številnih botrov in donatorjev, a tudi ne brez ekipe, ki v Zvezi Anita Ogulin že 15 let pomeni most med botri in varovanci. Tina, Špela, Urša, Andreja in Martina so ob pobudnici projekta Mileni Štular med tistimi, brez katerih ta program ne bi mogel tako nemoteno teči. Kakšno je njihovo delo, kaj jih je naučilo, kakšna so njihova spoznanja, razmišljanja in življenjske lekcije?

Oktobra bo program Botrstvo v Sloveniji dopolnil 15 let. V več kot trinajstih letih, kolikor ga podpiramo na Valu 202, smo vam predstavili tudi nekaj botrov, brez katerih tega programa ne bi bilo. Med njimi je že nekaj let tudi Leila, ki pravi, da sicer ne sodi med veteranske botre, a da to nadomesti s svojo srčnostjo,

Za nekatere pozitivno, za druge pa ne tako veselo dejstvo je, da se je začelo novo šolsko leto. Šola je za nekatere prostor druženja, prijateljevanja in sprejetosti, za druge pa vse prej kot to. Prisluhnili smo zelo različnim mnenjem šolarjev o tem, kako se imajo v šoli, kaj jim je všeč, kaj bi spremenili in kdo je zanje dober učitelj, dodali pa so tudi nekaj spodbudnih besed za vse, ki se po brezskrbnih počitnicah te dni še s težavo odpravljajo v šolo.

Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru v Mariboru je prvo tovrstno pri nas, ki je pred skoraj natanko petnajstimi leti otrokom omogočilo samostojno, nestrukturirano igro z robinzonskimi in pustolovskimi elementi. Igra vključuje reciklažo, ponovno uporabo, pa nabiranje dodatnih veščin in znanj v različnih delavnicah, buri domišljijo s pravljičnimi uricami, pripovedovalnimi nastopi, lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami, poslikavami obraza, spoznavanjem živali, med počitnicami pa je tam potekalo tudi počitniško varstvo. Zanimanje zanj nekajkrat presega kapacitete, kar kaže, da je potreba po tovrstnih igriščih, na katere je vstop brezplačen, zelo velika. Pridružite se Ireni Kodrič Cizerl na tem neobičajnem mariborskem igrišču.

Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.“Ne prek noči, prek dneva se ti zgodi, da obstaneš pred izbiro, ali kupiti liter mleka otroku ali plačati elektriko, da je ne odklopijo,” opisuje sogovornica, mama dveh otrok, s katerima živi sama. Čeprav zaposlena za minimalno plačo, je nekako shajala vse do bolezni, ko je dohodek padel na dobrih 400 evrov. “Nikoli si nisem predstavljala, da ne bi imela za makarone, ampak se zgodi. Prejokala sem noči in dneve, to so takšni psihični pritiski, da ne veš, kaj bi naredil. Ali šel kam drugam … ali pa se nekako boril in rinil z glavo skozi steno. Ljudje, ki imajo vse, ne vem, ali si lahko predstavljajo, kako hudo je to.” Da je podobnih zgodb še veliko, priča vse večje povpra&s

Po desetletju premora je letos znova zaživel tabor otrok, ki del ali pa celotno svoje življenje preživljajo v rejniških družinah. V Izoli so nekaj nepozabnih dni preživeli s spremljevalci, s katerimi so delili izkušnje, stiske, strahove in načrte za prihodnost.

Lani je prvič zaživela akcija Čarobno poletje, ki družinam omogoča vsaj enodnevno skupno doživetje na izletu, bazenu, ogledu zanimivosti, predstav, razstav in podobnih dogodkov. Do danes je to priložnost dobilo več kot 1200 otrok in njihovih skrbnikov. Nedavni enodnevni izlet v italijansko Verono, kjer so otroci stari od še ne treh let do polnoletnosti brez najmanjše pripombice preživeli skupaj več kot 10 ur vožnje v avtobusu, je bil ne le prijetno doživetje, pač pa tudi dokaz, kako zelo veliko družinam to pomeni. In kako le nekajurni obisk mesta in živalskega vrta otrokom odpira oči o svetu zunaj meja države, predvsem pa zunaj meja finančnih zmožnosti, v katerih živijo. Mimogrede pa je izlet mlademu navdušencu nad zgodovino izpolnil velikansko željo - lahko si je ogledal veronski kolosej.

»Na začetku me je bilo strah, potem sem bil pa pogumen in me ni več strah,« , »Zaljubil sem se v punco, ki mi je zelo všeč, pa hrana je bila dobra, moram pohvaliti kuharice« in »Imamo super vzgojiteljico Polono, ki dela super kitke, lahko se naročite,« je nekaj iskrenih vtisov otrok, ki so delček počitnic preživeli na letovanju v Kranjski Gori v čarobni vili Šumica. Kaj vse so počeli, kaj jim je bilo všeč in ali take počitnice priporočajo tudi drugim?

Natanko leto dni je od smrti Anite Ogulin, najbolj prepoznavne humanitarke pri nas. Čeprav je izguba nenadomestljiva, je njena zapuščina ogromna, njen del pa je tudi skupina sodelavcev, ki jih je s svojim zgledom in dolgoletnim sodelovanjem oblikovala v povezano ekipo, ta pa še naprej vodi programe, kot so Botrstvo in Veriga dobrih ljudi. Ob prvi obletnici smrti se bodo svoje mentorice in vzornice, po kateri se zdaj imenuje tudi celotna organizacija, spomnili tudi z Veliko akcijo srčnosti, v kateri bodo do 25. julija zbirali hrano in higienske pripomočke.Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS sporočilom ANITA10 na 1919 ter prispevate 10 EUR v Anitin sklad. Anita je bila znana tudi kot odlična govorka, nekaj njenih misli je na voljo v digitalni knjižici, ki jo lahko prelistate na spletni strani Zveze Anita Ogulin.

V dnevih, ko potekajo še zadnji popravni izpiti, pa tudi izpiti na fakultetah, bomo na iztekajoče se šolsko leto še enkrat pogledali tudi z zornega kota duševnega zdravja. Težave z njim ima vse več mladih in imajo jih v tako rekoč vseh državah, predvsem razvitega sveta. In lotevajo se jih na različne načine. Danska komisija za blaginjo je tako letos objavila težko pričakovano poročilo o tem, kakšen bi bil danski odgovor na zahodni problem porasta duševnih bolezni v družbi, zlasti med mladimi. Kot poudarja predsednik komisije Rasmus Meyer, je del težave že v diagnosticiranju: sodobne metode lahko hitro odločilno vplivajo na to, kako razumemo sami sebe, pa tudi na to, da lahko mlade že ob vsakdanjih zdrsih počutja napotujemo po pomoč psihologov in psihiatrov in jih opremljamo s takšnimi in drugačnimi diagnozami. Ključ do rešitve je po njegovem mnenju v močnejših skupnostih in družinah in nasploh krepitvi odgovornosti drug za drugega, komisija, ki jo vodi, pa je veliko pozornosti požela tudi s priporoč

To pomlad smo se na različne načine spomnili na peto obletnico začetka epidemije. Ne vedoč, kakšna sprememba nas čaka, smo le nekaj dni pred njenim začetkom, marca 2020, objavili Mančino zgodbo. Maturantka je takrat živela sama s hudo bolno mamo v stanovanju, močno poškodovanem po izlivu vode, s krediti in v hudem pomanjkanju, saj sta po hrano hodili v humanitarne organizacije. Pet let pozneje je zaradi pomoči poslušalcev Mančino življenje precej drugačno, prihodnost pa veliko bolj optimistična.

Še zadnjo delovno sredo v tem šolskem letu že kukamo v počitnice, tudi letos jih bo za otroke iz programa Botrstvo popestrila akcija Čarobno poletje. Ta skuša otrokom in njihovim družinam ponujati vsaj kakšno skupno doživetje na izletih, obiskih prireditev ali zabaviščnih parkov. Poletje pa bo seveda zaznamovano tudi z letovanji in tabori.Sogovorniki: otroci iz programa Botrstvo Tina Lamovšek, vodja programov pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM

S še zadnjimi ocenjevanji, ustnimi zagovori pri maturi, čakanji na točke za vpis na želene šole in fakultete je zaključevanje tega šolskega leta pri samem vrelišču. Mladi se soočajo s številnimi stresnimi trenutki, ki so za nekatere med njimi tako neznosni, da rešitve iščejo tudi v tako skrajnih odločitvah kot so beg od doma, samopoškodovanje ali samomorilne misli. In čeprav uradnih podatkov o povsem obupanih mladostnikih ni, se zdi, da se končuje še eno zahtevno šolsko leto. Zakaj mladi posegajo po tako radikalnih odločitvah oz. ne vidijo več smisla v življenju, na katere znake moramo biti pozorni in kako jim lahko pomagamo, sploh v teh najbolj kritičnih dnevih? Sogovornika: Monika Erjavec Bizjak, magistra zakonskih družinskih študij, družinska mediatorka, vodja programa program Dobro sem, namenjenega krepitvi duševnega zdravja ranljivih skupin, ki ga izvajajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM Andrej Omulec, terapevt in predavatelj na FUDŠ in strokovni sodelavec pri zvezi Anita Ogulin Če