Kulturnice

Eden od najstarejših in najbolj cenjenih festivalov mednarodne glasbe v tem delu Evrope tudi tokrat prinaša sodobno, živo in inovativno glasbo. Za 42. izdajo leta 2026 organizatorji v ospredje postavljajo vprašanje, kaj pomeni živa glasba v času pretočnosti, algoritmov in umetne inteligence.

Jutri se bo s podelitvijo glavnih nagrad končal 79. Canneski filmski festival. Razglasili bodo, kdo prejme prestižno Zlato palmo za najboljši film festivala, že danes pa bodo podelili nagrade filmom v vseh vzporednih programih. In kaj nam razkriva letošnja edicija in o katerih filmih se največ govori?

Festival Jazz Cerkno, osrednji glasbeni dogodek Zavoda Jazz Cerkno, poteka sredi maja že od leta 1996. V treh večerih se vsakič zvrstijo različni glasbeni ustvarjalci z vsega sveta, tako znani kot manj znani, ki jih družita odkrivanje novih smeri v jazzu in širjenje glasbenih obzorij v različnih kombinacijah in prepletanju z rokom, elektroniko, klasično glasbo, eksperimentalno glasbo, raznovrstnimi tradicionalnimi godbami in še marsičim drugim. Glavni program bodo kot vedno popestrile tudi spremljajoče dejavnosti, med njimi bo v nedeljo peti Jazzohod, voden pohod s koncertom, s katerim glasbo povezujejo s kulturno in naravno dediščino Cerkljanske.

Medtem ko danes na Valu ves dan govorimo o našem odnosu do narave in o tem, kako hitro izginjajo rastlinske in živalske vrste, se odpira tudi vprašanje, kako o teh spremembah sploh pripovedovati ljudem. Znanost ponuja podatke in opozorila, literatura pa lahko naravi vrne glas, čustva in zgodbe. Prav to je storila tudi finska pisateljica Iida Turpeinen v romanu Iskanje življenja, svojem prvencu, ki je postal tudi globalna literarna uspešnica. Od nedavnega je njena knjiga o izumrtju Stellerjeve morske krave in človekovem odnosu do sveta, ki ga vse bolj izgublja, na voljo tudi v slovenskem jeziku. O tem, kakšno moč ima literatura pri ozaveščanju o naravi in zakaj nas včasih roman gane bolj kot statistika, se je Maja Ratej pogovarjala s prevajalko dela Julijo Potrč Šavli, začeli pa sta preprosto s tem, o čem knjiga sploh pripoveduje.

Od filmov, ki tekmujejo za zlato palmo, bosta v petek na sporedu še zadnja dva, svetovne promocije pa se intenzivno dogajajo tudi v vseh vzporednih programih. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, ki je v Cannesu srečala režiserja in producenta Roka Bička ter ga povabila pred mikrofon.

Na svetovni premieri njegovega filma Propeller one-way night coach, ki ga je posnel po lastnem romanu mu jo je izročil umetniški direktor festivala Thierry Fremaux. Travoltni režijski prvenec je zabavna, samoironična pripoved skozi oči mladoletnega Johna Travolte na prvem poletu z avionom skupaj s svojo mamo, od New Yorka do Los Angelsa. Film ne tekmuje za eno od festivalskih nagrad, Travolta pa je bil celo presenečen, da so film sploh uvrstili na program.

Ob 78. obletnici nakbe, trajne razselitve, razlastitve in etničnega čiščenja več kot 750.000 palestinskih Arabcev, so pri Založbi ZRC pripravili tri pamflete, ki se posredno in neposredno dotikajo palestinskega vprašanja. Yakov Rabkin je "Sionizem: grožnja judom in nejudom" napisal po izraelskem bombardiranju znane sinagoge v Teheranu 7. aprila 2026. David Shulman v "Zlo na Zahodnem bregu" razpravlja o razkroju izraelske države ter pri tem izpostavlja vodila izraelske politike, ki vodijo v divji militarizem in vzpostavljanje diktatorskega ali celo teokratskega sistema, kjer so vsakršna kritika, odpor in upor razglašeni za antisemitizem. Izšli so tudi trije govori Maximiliena Robespierra. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar pravi, da ne moremo reči, da nismo vedeli za zločine, ki so se zgodili po ustanovitvi države Izrael.

Nocoj se bo s svečano otvoritvijo začel 79. filmski festival v Cannesu, letos v znamenju avtorskega filma in prvencev z zanimvimi naslovi. To, da letos med favoriti ni ameriškega filma, ni tolikšno presenečenje, kot to, da med filmi, ki se potegujejo za zlato palmo, ni niti enega filma iz Italije, Nemčije in Velike Britanije. Že drugo leto zapored, pa se je prav iz Velike Britanije na festival uvrstila tržaška Slovenka Vida Skerk, s svojim dvaindvajsetminutnim filmom "Left behind, still standing". Gre za filmski program La Cinef, kjer se predstavljajo mladi avtorji iz različnih filmskih akademij. Festivalsko dogajanje spremlja Nina Zagoričnik, oglasila se je skupaj s kolegom Maticem Majcnom.

Slovenija se na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov.

Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko skulptur iz legokock, ki upodabljajo njegovo zgodovino na stalni razstavi ''Koščki zgodovine''. Grad ima že več kot 400 let v lasti in upravljanju ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Zakon privlačnosti pa je naslov knjige pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis z dodatki avtobiografske proze in poezije ustvarjalca, ki ga posveča območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.

V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.

Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.

Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.

23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.

Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine. Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN. In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.

Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.

V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.Na največjem in najpomembnejšem svetovnem sejmu otroške in mladinske literaturi v razstavnem središču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Letošnja častna gostja je Norveška. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika letošnjih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo. V središču Bologne

''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti. Po 61 letih so Dialogi odšli v zgodovino in postali bogata zakladnica razmišljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.

Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam. Zaradi redke genske napake se je rodil brez nog in leve roke. Pri dveh letih ga je k sebi vzela družina Debeljak iz Podbrezij, kjer ga je odraščanje na kmetiji, z dvema bratoma in sestrama vzpodbujalo k čim večji samostojnosti. Svoje življenje je skupaj v soavtorstvu z Vladimirjem Habjanom opisal v knjigi Plosk ene roke. V knjigi, ki je izšla lani pri založbi Chiara pri zbirki Osebno, urednica zbirke je Tadeja L. Zupan, govori o zelo osebnih stvareh, tudi stvareh, na katere, kot pravi sam, ni ponosen, a se je z njimi pomiril in zdaj o njih govori iskreno, brez zadrege

Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre Eureka. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije Kakšno ime pa je to?!.