Izlo Je

Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predlani prevedla in uredila bogato antologijo nemške srednjeveške lirike 'Minezang', zdaj so pred nami pesmi Waltherja von der Vogelweideja izpred osmih stoletij. V knjigi z naslovom 'Ljubezen, kdo ti dal je moč?' je s svojim prevodom približala njegovo jezikovno in pesniško veščino, izraz njegove ljubezni do pristne ženske. Ženske ki ni namišljen ideal, ampak je iz mesa in krvi. V radijskem pogovoru osvetljuje tudi čas, v katerem je pesnik živel, njegove politične ideje in predvsem pomen njegovega pesništva.

Ana Svetel je za kratkoprozno zbirko Steklene stene nedavno prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito. Njena zbirka obsega pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Premierno smo ga predvajali januarja letos v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja

Veliko je motivike noči, teme, podzavesti, pa pozabe in žalosti, o svojem novem že težko pričakovanem romanu Ženske v temi, ki je letos v prevodu Štefana Vevarja izšel pri Založbi Goga, pove koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap. V središču so tri generacije žensk v prostoru in času, ki nista dobro ravnala z njimi. Vstopimo v njihovo življenje, vpetost v vsiljene in ponotranjene modele ter boj za avtonomijo. V knjigi se denimo soočimo tudi z likom hladne matere. Nemški izvirnik iz leta 2023 ima naslov Nachtfrauen, a če bi ga prevedli dobesedno, doda avtorica, bi šlo za nočne ženske, kar pa ima v slovenščini slabšalen prizvok, ki ga v nemščini ni, saj si je pojem izmislila sama. Majo Haderlap poznamo po več pesniških zbirkah in še posebej romanu Angel pozabe o koroških Slovencih, izvirno Engel des Vergessens, napisanem kot spomin na nacistično zatiranje, ki ji je med drugim prinesel nagrado Ingeborg Bachmann. O zadnjem romanu, zakaj piše v nemščini, zakaj si ženske včasih niso mogle privoščiti besede

Država je, kot v pogovoru potrdi tudi avtor sam, najbolj osebna, intimna pesniška zbirka od njegovih treh do zdaj izdanih. V njej se spoprime s preteklostjo, kot pravi. Razpoloženje njegove tretje zbirke, izdane pri založbi Literarno društvo IA v zbirki Črna skrinjica, usmeri tudi uvodna pesem Duma 2022, v kateri se Krmelj opre na Šalamuna in parafrazira njegov verz »hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu« v »po državi pozabljenih študentov in praznih stanovanj / svet se je bližal koncu«. O njegovem odnosu do Šalamuna, pesnjenja, naselja Fala pri Mariboru in še o marsičem Krmelj pripoveduje Marku Golji. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Poskus vsakdanjosti je prva prozna knjiga sicer uveljavljene pesnice Anje Zag Golob. V pogovoru poslušalcem predstavi svoje misli o knjigi prostih spisov - kot žanrsko opredeli besedila že v podnaslovu -, pa tudi o poeziji, glasbi, ki ji je v navdih, pomanjkanju poglobljenih tv oddaj, ki bi ljudem ponujale kontekst, nazadnje pa spregovori tudi o svoji babici in ljubezni do radia. Nikar ne zamudite pogovora, ki sta ga z Markom Golja posnela letos marca.

Pisatelj Lenart Zajc je doslej objavil že več pripovednih del, s svojim najnovejšim romanom Rana (Litera, 2024) pa je sklenil romaneskno trilogijo o vojnih in povojnih letih. Prvi del trilogije Odred (2022) prikazuje okupacijo Slovenije in začetke partizanskega gibanja, drugi del Pošast (2023) grozljivost in uničevalnost vojne, sklepni del pa je vsebinsko morda najbolj ambiciozen. Pisatelj med drugim piše o povojnih pobojih, s svojo pripovedjo pa seže do osamosvojitve Slovenije. Tudi v tretjem delu trilogije spremljamo like, ki jih že poznamo: nekateri, na primer Figa, so negativci do petnih žil, večina pa je naslikana celostno in vznemirljivo. Več o romanu pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pri zavodu No!Press je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Enfilade: življenje stanovanja. Napisal jo je arhitekt Miloš Kosec in v njej spretno in berljivo prepletel arhitekturno tematiko ter spomine na prednike. Enfilade je namreč značilna baročna zasnova stanovanja, v kateri so sobe nanizane ena za drugo, tako da lahko iz prve sobe vidimo do zadnje, in v takem stanovanju na Resljevi ulici so živeli avtorjevi predniki, tudi njegova prababica, ki je v Ljubljano pripotovala iz Prage, in njegov oče Miloš Kosec, ki je s skupino Živel je mož ustvarjal jazz fusion (prevod za prvo silo: džezovsko zlitje). Več pove avtor še kako zanimive knjige v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pesnica Barbara Korun je svojo najnovejšo pesniško zbirko vnazaj objavila pri Založbi Pivec. Zbirko je občuteno oblikoval Sašo Urukalo: že kar povnanjil je svet poezije, ki stavi bolj na manj kot na več. Pesnica tako piše o težkih situacijah, vendar jih ne opisuje; ubeseduje jih asketsko, zadržano, skoraj implozivno. Tako bralko in bralca nagovarjajo situacije in izkušnje, o katerih pogosto molčimo ali govorimo previdno, naj bo to umiranje ali smrt ali vojna. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica premišljuje o svoji poeziji in poeziji sploh, pa tudi o preživetveni moči. Nikar ne zamudite.

Rok Vilčnik (s psevdonimom rokgre) je izjemno vsestranski ustvarjalec; med drugim je pesnik, dramatik, scenarist, glasbenik, režiser in pisatelj. Pri založbi Litera je lani objavil svoj četrti roman Mehanizem. Roman je napisal kot alegorijo o izjemni volji po preživetju. Od tu naprej pa si sledijo presenečenja: za svoj obstoj si prizadevata mehanični bitji Titina in Titin; na hrbtu nosita škatlo z lučko; njuna svetloba vsaj nekoliko osvetljuje svet okoli njiju, svet neskončne teme. In ko začne nekega dne Titinina svetloba slabeti, se njuno potovanje, pustolovščina začne. Na svoji poti srečata zelo različna bitja, in pisatelj si je dal precej duška, predvsem pa mu je uspelo, da je zgodbo izpeljal občuteno in za žanr alegorije prepričljivo. Več o romanu pove Rok Vilčnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Selma Skenderović je odlična predstavnica najmlajše pisateljske generacije: prepričala je že s prvenko, z zbirko kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, z romanom In če vsi pozabijo, objavljenim pri Cankarjevi založbi s prepoznavno naslovnico Samire Kentrić, pa si je zadala še težjo nalogo: napisati roman o tujstvu, ki ga živi in se ga spominja njena romaneskna junakinja, študentka in prebivalka študentskega doma v Rožni dolini v Ljubljani, s koreninami na Kosovu in z ranami, ki so jih njej in njeni sestri zadali nasilni starši. Več o romanu pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Magistrica Darja Pergovnik je pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane objavila knjigo Plečnikova zelena Ljubljana, znanstveno monografijo o mojstrovem urejanju odprtega prostora (od promenad, ulic, trgov, parkov in še marsičesa). Njena knjiga tako omogoča bralki in bralcu, da se v veliki meri zavesta Plečnikovega celostnega razumevanja prostora, hkrati pa je še kako zanesljiva in dragocena spremljevalka pri odkrivanju in spoznavanju Plečnikove Ljubljane. Več o Plečniku in monografiji pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa odgovori tudi na vprašanje Ali v Ljubljani s preveliko lahkoto sekamo drevesa. Nikar ne zamudite.

Pesnik in prevajalec Pino Pograjc je leta 2022 objavil pesniško prvenko Trgetanje; tistega leta se je o njej pogovarjal z Zalo Trebežnik v odlični epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige (najdete jo na povezavi https://365.rtvslo.si/podkast/jabolka-hruske-in-knjige/174946386). Nakar je sledil pesnikov izbruh pesniških zbirk: z letnico 2024 so namreč izšle kar tri njegove pesniške zbirke: Trepete, Izbruhijada in Megalomast. Več o eni izmed omenjenih zbirk, o zbirki s skrivnostnim naslovom Trepete (objavljeni v zbirki Lambda pri Škucu) pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi po svojem izboru. Ob poslušanju vam bo jasno, zakaj pesnik razume (že od nekdaj) poezijo kot izjemno osebnoizpovedno zvrst. Nikar ne zamudite.

Pesnica Hannah Koselj Marušič se je knjižno prvič predstavila v generacijski antologiji, morda zborniku bog si ga drka na nas (2022), konec lanskega leta pa je prav tako v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA objavila pesniško prvenko z naslovom Vse je eno vse je vseeno (s kratkimi spremnimi besedami Hane Bujanović Kokot, Veronike Razpotnik in Špele Setničar). V zbirki, ki vsebuje fotografije pesnice v otroških letih in QR kode za dostop do njenih videev, objavlja pesnica zelo neposredno poezijo, nabito z iskrenostjo in čustvi, včasih pa si privošči tudi humor. Več o svoji poeziji pove Hannah Koselj Marušič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi podgane z rožnatimi klobuki in mi smo Telebajski. Nikar ne zamudite. Foto: Marijo Županov

V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.

Publicistka, zgodovinarka in urednica Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka – občuteno jo je oblikoval Zoran Pungerčar – pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom, takšna pa je avtorica tudi v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je: kritična, preudarna in odkritosrčna. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Neli Filipić je v minulih treh desetletjih ustvarila bogat pripovedni opus pretežno mladinskih del in je dobitnica vrste literarnih nagrad. Med drugim je lani zasluženo dobila nagrado Maruše Krese (prej novo mesto) za svojo prvo pripovedno zbirko za odrasle Srečni konci (objavljeno pri Cankarjevi založbi). Zbirka vsebuje različno dolge kratke zgodbe, od dvovrstičnice do nekaj strani. Njihov skupni imenovalec je njihova odličnost: avtorici je namreč uspelo, da je vsako zgodbo zasnovala kot izviren, samosvoj univerzum. Njene kratke kratke zgodbe so včasih paradoksi, daljše pa lahko imajo domiselno postavitev s presenetljivim koncem. Za nameček so zgodbe berljive, avtorica pa v njih pogosto piše o rastoči ali ozaveščeni ženski samozavesti. Več o zbirki Neli Filipić pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratko kratko zgodbo Tesnobni časi in odlomek iz zgodbe Pisateljica. Nikar ne zamudite.

Esad Babačić je zelo vsestranski umetnik; je pesnik, pisatelj, esejist in še kaj. Toda naj napiše pesem ali esej, je njegovo besedilo prepoznavno v hipu, še v temi. To velja tudi za njegovo najnovejšo knjigo Dnevnik čuvaja (Litera). Knjiga je dvodelna: prvi del, ki je dal knjigi naslov, je dnevniški zapis, preplet dnevniških zapisov, ki jih je umetnik pisal za Sobotno prilogo časnika Delo, in hipnih zapisov, že kar utrinkov, kot je na primer Molčim, ker pišem brez besed. V Dnevniku čuvaja tako Babačić opazuje svet, ga čuti in rešuje pred pozabo, hkrati pa razmišlja o sebi in svojem ustvarjanju. Pri pisanju se ne izogiba temnih vrstic, med drugim opiše, kako se je izteklo njegovo sodelovanje z Radiem Slovenija, vendar naj piše o čemerkoli, piše prepoznavno, poetično, tudi melanholično. Drugi del knjige ima naslov Muzej dvojine: v Babačićevo življenje je nekega dne vstopila nekdanja soseda Maja Slovenc z elektronskim pismom, s komentarjem njegove kolumne. Ton Babačićevega pisanja se je med njunim dopisovanjem

Ana Makuc je pesnica, feministka, prevajalka teorije in poezije ter aktivistka. Doktorirala je na Univerzi v Lancastru iz ženskih študij in študij spolov, feminizem pa je pomemben tudi za njeno poezijo. Leta 2015 je objavila pesniško prvenko Ljubica Rolanda Barthesa (z ilustracijami Nevene Aleksovski) in zanjo dobila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesmi v omenjeni zbirki pripovedujejo različne govorke iz literarne zgodovine in kulture ter tako izražajo – v pesničini interpretaciji – svoje usode. K tej obliki nagovora se je pesnica vrnila tudi v svoji drugi zbirki Švercam lubenici (objavljeni pri založbi Sophia). Tudi njena druga zbirka je premišljeno in dosledno izpeljano delo. Pesmi izrekajo različne lirske subjektke, vendar imajo njihovi nagovori skupni imenovalec: bralki in bralcu sugestivno približajo usode žensk iz življenja, včasih pa tudi iz literature. Več o knjigi, opremljeni z naslovnico in ilustracijami Samire Kentrić, pove Ana Makuc v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nik