Jezikovni Pogovori

Partizanska tiskarna ni delovala nezakonito, ampak podtalno. Beseda atentat izhaja iz francoske attentat, ta pa iz latinskega attentare, tj. poizkusiti. Zapis poskus atentata je zato napačen. To sta le dva primera, ki kažeta, kako jezikovno občutljivo je občinstvo vsebin RTV Slovenija. Nekaj pripomb in odzivov bomo pregledali z Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marico Uršič Zupan (Foto: Aleksander Čobec).

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (Na fotografiji rokopis Ahikarjeve zgodbe v aramejskem jeziku iz leta 495 pr. Kr., vir: James D. Moore in Verena Lepper) .

Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).

Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitv

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.

Poučevanje slovenščine albanskih otrok in njihovo vključevanje v šole sta postala tako velika izziva, da je čas za film. Lotil se ga je režiser Toni Cahunek, ki je posnel dokumentarni film Novi sošolci. Film obravnava poučevanje slovenščine albanskih otrok s Kosova in njihovo vključevanje v šole skozi konkretne zgodbe otrok, staršev in učiteljev. Režiral ga je Toni Cahunek, ki je napisal scenarij skupaj s sestro Lejo Cahunek, socialno pedagoginjo, ki deluje v osnovnih šolah v Kranju. Film ima v teh dneh turnejo po Sloveniji.

Po 200 letih je izšla Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Popis, ki je nastal na pobudo jezikoslovca Franca Metelka, daje zanimiv vpogled v žive oblike slovenskih krajevnih imen iz časa pred njihovim poknjiženjem. Nekaj jih bomo pregledali v pogovoru s Silvom Torkarjem, avtorjem monografije.

V prelomnem trenutku, ko tehnologija vse bolj oblikuje prihodnost jezikovnih storitev, je bil v Ljubljani Mednarodni forum o prevajanju in tolmačenju. Na njem so se zbrali predstavniki, svetovalci in opazovalci iz 21 držav, med njimi tudi strokovnjaki iz Mednarodne zveze prevajalcev FIT. Forum naj bi slovenski zainteresirani javnosti: študentom, raziskovalcem, strokovnjakom, predstavnikom društev in združenj, visokošolskim učiteljem iz Slovenije in tujine, predstavnikom vladnih organov, podjetij in kulturnih ustanov ter vsem, ki jih zanimata prevajanje in njegova prihodnost, ponudil informacije vodilnih svetovnih strokovnjakov o zahtevnih izzivih in rešitvah na področju prevajanja in tolmačenja.

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (vir fotografije: Pixabay).

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo (ponovitev).

Vsi jeziki so bistroumni, ker postavljajo strukture našega mišljenja. Bistroumnost grškega oziroma starogrškega jezika pa je nekaj tako posebnega, da lahko o njej napišemo pripoved. Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. Gostja oddaje bo dr. Dragica Fabjan Andritsakos, profesorica stare grščine in latinščine (ponovitev).

V habsburški monarhiji se je uporabljalo vsaj 42 jezikov in številne izmed njih se je v času Avstro-Ogrske tudi prevajalo in tolmačilo. Zanimivi so primeri tolmačenja služinčadi in kuharic, prevajalo in tolmačilo tudi v javni upravi na neformalni in formalni ravni. Med Slovenci je manj znana prevajalska dejavnost Josipa Stritarja, ki je prevajal za potrebe Avstro-Ogrske. Vlogi prevajanja in tolmačenja za zagotavljanje sporazumevanja v večjezični habsburški monarhiji je namenjena monografija Das habsburgische Babylon (Habsburški Babilon) 1848–1918, ki je nastala v sodelovanju mariborske in graške univerze. Gostja oddaje je sourednica monografije dr. Aleksandra Nuč Blažič, predstojnica Oddelka za prevodoslovje Univerze v Mariboru.

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo študijskemu programu Oblike govora, ki ga je mogoče obiskovati v sklopu druge stopnje študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študijski program traja dve leti. Sestavljata ga smeri Govorno sporočanje in Oblikovanje govorjenih besedil. V oddaji je program podrobneje predstavila docentka za področje govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani doktorica Nina Žavbi.

Papua Nova Gvineja je država z daleč največjo gostoto jezikov na svetu. Je tudi območje, kjer jeziki, zaradi sprememb v načinih življenja, najhitreje izginjajo. Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Antropološko delo pa seveda nujno terja znanje lokalnih jezikov. To je zagotovo t. i. tok pisin, lingua franca Papue Nove Gvineja, ter v Telbanovem primeru karawarijski jezik, jezik skupnosti, katere član je postal pred več kot štirimi desetletji, ko je prvič prišel v vas Abonwari v provinci južni Sepik. Nekaj značilnosti teh izrazito drugačne jezikovne pokrajine smo osvetlili v tokratnih Jezikovnih pogovorih.

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in č

Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju za sestanke premalo časa. Kako bo generativna umetna inteligenca vplivala na sporazumevanje med ljudmi? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Akademik Bratko je bil tudi gost prejšnje oddaje, ki smo jo namenili vprašanju, kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco (foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Skupni jezik svetovnih medijev bi lahko poimenovali z besedo globaleščina. Pod vplivom angleščine, spleta in mednarodnega novičarskega sloga so tudi slovenski mediji. Kakšen odnos imajo do prevzemanja tega skupnega jezika svetovnih medijev lektorji na RTV Slovenija? V katerih primerih je prevzemanje bogatenje, v katerih pa siromašenje slovenščine? Gosta sta lektorja Rok Dovjak in Petra Jordan.