Intervju - Radio

Druga godba je eden od najpomembnejših glasbenih festivalov osrednje Evrope. S svojim konceptom, novimi pristopi in odkrivanjem manj znanih glasbenih vsebin je Druga godba edinstvena v našem kulturnem prostoru. Že več kot štiri desetletja seznanja in navdušuje z živo umetniško ustvarjalnostjo, predstavljanjem novih glasbenih žanrov, z bogatim naborom etno glasbe in njenih reinterpretacij ter s fuzijo etno in moderne glasbe iz različnih koncev sveta. Druga godba je letos vstopila v 42. leto delovanja.

Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. Orkester je leta 1945 zbral Bojan Adamič, leta 1964 je vodenje prevzel Jože Privšek. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svetu. Takrat so v njem med drugim igrali solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, pianist Silvester Stingl ter bobnar Ratko Divjak. Je pa v orkestru med letoma 1962 in 2000 igral tudi eden najboljših »screamerjev«, oziroma prvih trobentačev v Evropi, to je bil trobentač Pavel Grašič, ki je v njem pustil izjemen pečat. Pavel Grašič je danes v 86. letu starosti in je najstarejši nekdanji član orkestra. Še vedno je aktiven ter vitalen in je tudi v spominu ohranil še ogromno dogodkov in podatkov, povezanih z orkestrom.

Kaj žene človeka, da vsak dan znova vstopa tja, kjer se lomijo življenja? Kako ohranjati človeškost v poklicu, v katerem ni prostora za napake? In zakaj že 20 let opozarja, da Slovenija nujno potrebuje namenske reševalne helikopterje? V oddaji boste spoznali Roberta Sabola, izkušenega zdravstvenega tehnika in reševalca, ki že 35 let nesebično rešuje človeška življenja – na cesti, v domovih, gozdu. Torej povsod tam, kjer štejejo sekunde. Bil je prvi reševalec na motorju v Sloveniji in je neomajen zagovornik uvedbe namenskih helikopterjev nujne medicinske pomoči. Je človek, ki svojega dela ne dojema kot službo, temveč kot poslanstvo – pogosto tudi na račun osebnega življenja, varnosti in zdravja. V pogovoru bo razkril, kaj se dogaja v zakulisju reševanja, kako se spoprijema s čustvenimi bremeni in zakaj kljub hudim človeškim zgodbam ostaja v tem poklicu.

V teh dneh zaznamujemo nekatere pomembne zgodovinske dogodke, ki so usmerili tok dogajanja. Eden od teh je gotovo 27. april, dan upora proti okupatorju. Čas druge svetovne vojne, v maju bo minilo 80 let od njenega konca, je zaznamoval tudi Anico Mikuš Kos, doktorico medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, ki je vse življenje predana skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni sta njena psihosocialna pomoč otrokom na najhujših kriznih območjih po raznih koncih sveta in tudi pripadnost prostovoljstvu. Anica Mikuš Kos je pred dnevi dopolnila 90 let. Rodila se je 4. aprila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. O svojih spominih na otroštvo je pripovedovala Darji Groznik. Prepustimo se zdaj njenim spominom.

Na prekmurski ravnici stoji ena najbolj naprednih kmetij pri nas. Kmetija Meolic iz Bakovcev ni posebna le po obsegu – obdeluje namreč kar 338 hektarjev njiv, vsako leto pa vzredi okoli 3000 prašičev – ampak predvsem po načinu dela: z znanjem, vizijo in spoštovanjem do narave. Gospodar kmetije je inženir kmetijstva Danilo Meolic, ki z drugimi člani svoje družine uvaja sodobne pristope v kmetijsko panogo: natančno gnojenje, GPS-nadzor kmetijske mehanizacije, energetska samooskrba. Vse to z mislijo na čim manjši ogljični odtis. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Gaja Brecelj je direktorica nevladne organizacije Umanotera, ki letos praznuje 30 let delovanja. Organizacija v ospredje postavlja trajnostni razvoj in vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem. Ob tem, ko so se v zadnjem času, zlasti pa po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, številna pravila in tudi načela v mednarodni skupnosti postavila na glavo, so žrtve teh novih razmer tudi okoljske politike, kar je slaba novica za celotno civilizacijo. V svetu slabih novic pa imamo tudi nekaj dobrih, ki se, povezane z dobrimi praksami, vsemu navkljub oblikujejo v nekaterih lokalnih skupnostih. Tem se posvečajo na vsakoletni nacionalni konferenci Dovolj za vse v soorganizaciji Umanotere, ki je prejšnji teden potekala že desetič.

Natanko pred enim letom, 9. aprila 2024, je dr. Katarina Bergant prisegla kot nova generalna državna tožilka. Takrat je poudarila, da si želi moderno, transparentno in učinkovito tožilsko organizacijo, katere temelj so samostojni, suvereni in primerno plačani državni tožilci, ki s svojim delom kot varuhi zakonitosti prispevajo k utrjevanju vladavine prava. Kje smo leto dni pozneje? Veliko je govora o neučinkovitosti pri pregonu korupcije, o pritiskih na tožilstvo, o varnosti tožilcev, ki rešujejo najzahtevnejše oblike organiziranega kriminala. V zadnjem času veliko govorimo o problematiki mladoletniškega kriminala. Kako na vse to gleda generalna državna tožilka, smo jo vprašali v tokratni oddaji Intervju.

V Sloveniji že več kot 50 let deluje sistem tematskih pohodnih poti, ki imajo informacijski, izobraževalni, rekreacijski in sprostitveni namen. Teh poti je že več kot 700. Lahko bi jih razdelili na kulturne, zgodovinske, etnološke in romarske pohodne poti, naravoslovne, planinske, gozdne učne poti, arheološke poti in poti po zavarovanih območjih. Obenem letos praznujemo tudi 50-letnico Evropske pešpoti E6. Vsa bogata tradicija pohodništva odpira vrsto izzivov za prihodnost, recimo kako ohraniti odprte meje držav za pohodnike, kako poskrbeti za vzdrževanje sistema poti in še marsikaj. Gost sredinega Intervjuja na Prvem je Jože Prah, gozdar na Zavodu za gozdove Slovenije, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, predsednik Komisije za gozdne učne in tematske poti, podpredsednik Turistične zveze Slovenije ter planinski in turistični vodnik.

Profesor Dominic Abrams je eden najbolj uveljavljenih britanskih socialnih psihologov sodobnega časa. Njegove raziskave se osredotočajo na odnose med različnimi družbenimi skupinami in njihovo vedenje, od povezanosti in vodenja do predsodkov, diskriminacije ter človekovih pravic. Na univerzi v Kentu je direktor Centra za študije skupinskih procesov in član različnih znanstvenih skupin in združenj. Profesor Abrams je kot član Britanske akademije, ki povezuje najuglednejše humaniste in družboslovce na Otoku, vodil tudi skupino, ki je preučevala dolgoročni vpliv pandemije covida 19 na britansko družbo. O izsledkih, družbenih spremembah, vlogi lokalnih skupnosti in o tem, kako je obdobje pandemije ukrojilo družbene odnose, je prof. dr. Dominic Abrams govoril v Intervjuju v sredo po 10-ih na Prvem.

Približuje se nacionalno preverjanje znanja, ki ga bodo učenci 3., 6. in 9. razredov osnovnih šol letos pisali že konec marca in bo prvič eno od meril pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa. Za vse, ki so leta opozarjali na inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli in si želeli spremeniti vpisne pogoje na srednje šole, je to dobrodošla sprememba, zdaj pa so razprave že usmerjene v konec srednje šole in vpisne pogoje na fakultete. Letos sicer mineva 30 let od uvedbe splošne mature, še več let pa je vzgoji in izobraževanju posvetil gost današnjega Intervjuja. To je dr. Darko Zupanc, ki je bil prvih 15 let svoje kariere učitelj fizike na Gimnaziji Kranj, zadnjih 25 let vodi Državni izpitni center, še vedno pa poučuje tudi na gimnaziji. Leta 2023 je prejel tudi državno nagrado za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Letos se mu končuje mandat direktorja Državnega izpitnega centra, še prej pa bo z nami delil svoj pogled na vse pomembne spremembe slovenskega šolskega sistema, na izzive, ki ostaja

V soboto, 8. marca, se je na RTV Slovenija začela kampanja proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Trajala bo teden dni in v tem času na RTV Slovenija, torej na televiziji, radiu in MMC-ju pripravljamo vsebine, s katerimi ozaveščamo družbo in opogumljamo vse, da jasno in glasno povedo, da medvrstniškega nasilja ne podpirajo. Kampanja s sabo nosi jasen simbol, to so štiri pike, narisane na dlani. Vsaka pika predstavlja zavezo, in sicer: Nasilja ne podpiram in pri njem ne sodelujem; Ko opazim medvrstniško nasilje, o tem spregovorim; Nikogar namerno ne izključujem, vsak je pomemben ter Skupaj lahko odpikamo nasilje. O medvrstniškemu nasilju, okoliščinah, posledicah in pojavnih oblikah bo govorila dr. Katja Košir, psihologinja in profesorica. Pred mikrofon jo je povabila Darja Groznik. Foto: Sherpa

V tokratni oddaji Intervju smo gostili podpredsednico upravnega odbora mednarodnega združenja pisateljev in pesnikov PEN International, predsednico slovenskega centra PEN, pisateljico in publicistko Tanjo Tuma. Avtorica številnih člankov s področja založništva, pobudnica bralnih kampanj za mlade in ustanoviteljica založbe Tuma, pri kateri sta med drugim izšli pomembni knjigi z naslovom Antologija slovenskih pesnic in Pozabljena polovica, je velika zagovornica enakosti in družbe sožitja. Gostja današnjega Intervjuja je aktivna pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir, pri svojem delovanju pa se bori tudi za pravice žensk ter zapostavljenih družbenih skupin. Tanjo Tuma je v tednu, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.

Umetna inteligenca že odločilno posega v življenje marsikaterega prebivalca tega planeta. Vendar se najdejo tudi uspešna podjetja, ki na prvo mesto še vedno postavljajo ustvarjalno vlogo posameznika. Peter Ladič je direktor ptujskega podjetja Intera, ki se več kot dvajset let ukvarja z računalniškim programiranjem. Visokotehnološko podjetje razvija sistem Intrix, ki naročnikom omogoča optimizacijo poslovnih procesov. Podjetje večinoma vsako leto prejema različne nagrade za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji v državi. Petru Ladiču pa smisla ne pomeni samo moderen način delovanja, ampak tudi trajnostna skrb za dobro počutje zaposlenih. Kako jim to uspeva?

Kdo bi moral poskrbeti za varnost tožilcev in sodnikov? Lahko delajo v okolju, kjer se počutijo ogrožene? Ali je upravičen prevladujoč občutek v javnosti, da si z dovolj denarja lahko kupiš dobro obrambo na sodišču in se izogneš kazni? Da so torej vedno kaznovani kurji tatovi, velike ribe pa ne. V zadnjih dneh se je spet izkazalo, da je korupcija v Sloveniji velik problem in da se očitno vse bolj razrašča. Ali k temu pripomore tudi občutek prizadevanja za razgradnjo ključnih demokratičnih sistemov? Dr. Miha Šepec je izredni profesor za področje kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter predstojnik Inštituta za kazensko in prekrškovno pravo pri tej fakulteti. Med drugim predava tudi medijsko pravo. Študentje ga opisujejo kot odličnega predavatelja, ki predava zelo zanimivo in si vzame čas za študente. Sodeluje pri številnih mednarodnih projektih. Bil je tudi član novinarskega častnega razsodišča. Leta 2020 je od Zveze društev pravnikov prejel priznanje za mladega pravnika, v zadnjih letih

Ob 40. obletnici organiziranega delovanja LGBT gibanja na Slovenskem smo se s pesnico in sociologinjo, ki je zdaj spisala njegovo zgodovino, pogovarjali o prehojeni poti in izzivih, s katerimi se pripadnice in pripadnike skupnosti soočajo danesLani aprila je minilo 40 let od prve izvedbe festivala Magnus, s katerim se je v Ljubljani, v Sloveniji, v Jugoslaviji pa pravzaprav kar na celotni vzhodni strani tedanje železne zavese začelo javno civilnodružbeno delovanje lezbijk, gejev, bi- in trans-seksualnih oseb. Ob tem jubileju je pesnica, esejistka in sociologinja Nataša Velikonja zdaj pripravila obsežno knjigo Prispevki k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984-2024, v kateri na pregleden, dokumentarno-kronološki način pred očmi bralk in bralcev razgrne, kot pravi v predgovoru, »obilje dogodkov, žurov, projektov, posledic, rezultatov, kolapsov, organizacij, ljudi,« ki so tako ali drugače zaznamovali ta štiri desetletja aktivnega delovanja. A k temu Velikonja pridoda še t

Zgodovinarka in muzealka dr. Kaja Širok v okviru evropske prestolnice kulture pripravlja osrednjo razstavo, na kateri bo prikazana zapuščina svetovnih vojn, migracij, družinskih delitev in različnih interpretacij zgodovine, ki so oblikovale čezmejni goriški prostor. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC bo postavljena v nekdanje skladiščne prostore železniške postaje in bo vrata odprla maja. Dr. Kaja Širok poučuje na Univerzi v Novi Gorici, raziskovalno pokriva področja ustne zgodovine, študije o mejah in spominih ter področje muzeologije. Doktorirala je z disertacijo o življenju na Goriškem v prvi polovici XX. stoletja, objavljeno v knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti. Leta 2014 je bila za dolgoletno delo na področju raziskovanja obmejne zgodovine odlikovana z italijanskim nazivom viteza reda italijanske zvezde. S Kajo Širok se v sredinem Intervjuju pogovarja Nataša Uršič. Foto: Jernej Humar

Kako razume današnji svet, bo vprašanje za novinarja Branka Sobana, zagotovo enega najboljših slovenskih poznavalcev dogajanja v svetu. Resničnost je kruta. Svet je prežet z vojnami, interesi političnih, gospodarskih in medijskih korporacij, s krivicami, zlo slutnjo, da nas bodo pogoltnile podnebne spremembe, ter ugotovitvijo, da se človeštvo iz napak ničesar ne nauči. »Pišem o tem, kar sem videl,« pravi, "in tega je zelo veliko." Kot zunanjepolitični komentator je med drugim poročal s Češkoslovaške po ruski okupaciji leta 1968, pa iz Kaira, Afganistana, Gaze in še bi lahko naštevali. Njegovo ostro pero pa je gotovo najbolj usmerjeno v Rusijo, od koder je poročal kot novinar dopisnik.

Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezale s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.

Andrej Šporn je Kranjskogorčan, ki je z drugim mestom na legendarnem smuku v Kitzbühlu leta 2010 osvojil srca ljubiteljev smučarske formule ena. A njegova pot ni le zgodba o zmagah in padcih na smučarskih progah, je tudi zgodba o neizmernem pogumu, vztrajnosti, iskrenosti in premagovanju ovir – tako v športu kot v zasebnem življenju. V oddaji Intervju bo govoril o začetkih svoje smučarske kariere, ko je kot slalomski up presedlal na hitri disciplini, napetih odnosih z nekaterimi trenerji, hudih poškodbah, zaradi katerih je moral večkrat premikati meje svojih fizičnih zmogljivosti, svoji ljubezni do lesa, ter o tem, kako se je po slovesu od belih strmin povsem posvetil očetovstvu in družini. Andrej Šporn je vedno sledil svoji poti, njegova trma pa postala ključ do uspeha. Pogosto je bil kritičen do vrhunskega športa, v katerem so, kot pravi, pomembni le še sponzorji in gledanost televizijskih prenosov, ne pa varnost smučark in smučarjev. Prisluhnite nam v sredo ob 10.10 in izvedeli boste, kaj Andreja Šporna še

Po 100 letih od prvega zavarovanja je danes naš edini nacionalni park v naši zavesti že prerasel v svojevrstno nacionalno institucijo, pravi dr. Peter Skoberne, biolog, naravovarstvenik, publicist, predavatelj, fotograf. S področjem varstva narave se je poklicno ukvarjal celo karierno pot, kratko obdobje tudi kot vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda TNP in je brez dvoma eden največjih poznavalcev zgodovine našega edinega nacionalnega parka, ki je preteklo leto dopolnil častitljivih 100 let. Močno je bil vpet tudi v praznovanje, ki smo mu, z vrsto dogodkov in prireditev, namenili kar vse jubilejno leto 2024. »Varstvo je obstoj« je bil slogan praznovanja in to je zaveza tudi za naslednjih 100 let.