Slovencem Po Svetu

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glas

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 držav se je včeraj udeležilo prireditve Dobrodošli doma v Novi Gorici. Program se je začel na Sveti Gori, kjer je opoldansko sveto mašo daroval dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldne so se obiskovalci na Bevkovem trgu ustavljali ob stojnicah s ponudbo hrane in rokodelskih izdelkov, osrednjo prireditev pa so začeli godbeniki z obeh strani meje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je rojake spodbujal k sodelovanju za Slovenijo in jih čestital ob prihajajočem dnevu državnosti. Med nastopi rojakov iz različnih držav so spomnili na številne Slovence, ki so in še vedno puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgodovino. V video izjavah so se oglasili: iz ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskarja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj ter iz Italije mlada slovenska smučarka Caterina Sinigoi.  Pred

V tem tednu je bilo v državnem zboru Vseslovensko srečanje. Slišali ste lahko, kaj so uvodoma povedali minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec in Suzana Lep Šimenko, predsednica parlamentarne komisije, ki je srečanje pripravila. V Novi Gorici je bilo v sklopu prireditev Dobrodošli doma 2025 podpisana je bila ustanovna listina Zamejske kulturne koordinacije. Gostovanje v Sloveniji so začeli gledališčniki iz Buenos Airesa. V studiu smo gostili Danija Grbca in Borisa Rota ter Boštjan Kocmurja iz Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki je gostovanje organiziralo. Pripravlja pa tudi 31. Tabor Slovencev po svetu, ki bo prihodnjo nedeljo v Zavodu sv. Stanislava. 

V spremljevalnem programu letošnjega srečanja Dobrodošli doma v Evropski prestolnici kulture GO! 2025 je bila včeraj v Gorici predstavitev monografije o Marjanu Grumu, slovenskem umetniku iz Buenos Airesa, danes je potekala prireditev Sredi domovine, gost je bil Joe Valenčič iz Clevelanda, nocoj bosta v Xcentru v Novi Gorici nastopila Marko Arich in Mirko Malle iz Avstrije. Jutri bo v državnem zboru potekalo Vseslovensko srečanje z naslovom (P)Ostati Slovenec, zvečer bo še prireditev Dobrodošli v NUK-u. Takrat bosta s komično enodejanko Tragik po sili prvič v Sloveniji nastopila Dani Grbec in Boris Rot iz Gledališke skupine Slovenska vas iz Argentine. Nato bosta nastopila še štirikrat, zadnjič na Argentinskem večeru 3. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša iz Avstrije, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Italije, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ter Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem so povezani v Zamejsko kulturno koordinacijo. Z njo si bodo prizadevali za krepitev skupnega slovenskega prostora, za povezovanje, mreženje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks. Kot so poudarjali predstavniki krovnih zamejskih organizacij, so že do zdaj dobro sodelovali, zdaj pa upajo, da bo tovrstnega sodelovanja še več. Ustanovno listino sta včeraj v Novi Gorici podpisala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter ministrica za kulturo Asta Vrečko. Minister Arčon je poudaril, da sta slovenski jezik in kultura temelj obstoja slovenstva v zamejstvu in izrazil zadovoljstvo, da so v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 uspeli zaokrožiti

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije. 

Rojaki na Švedskem so tudi letos za binkošti poromali k sveti Brigiti Švedski, z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je z nami delil svoje vtise, ob njem je bil tudi slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski. Nato smo (od 18:42 naprej) pogledali tudi k prireditvi Dobrodošli doma 2025. Dodali smo še nekaj drugih aktualnih novic.

Rojaki s Švedske so tudi letos za binkoštni praznik poromali k sveti Brigiti. Z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Na binkoštni ponedeljek pa je na tradicionalnem vseslovenskem romanju v Eisden zaživela Belgijska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednica je postala mag. Nežka Figelj. Nova konferenca, ki ima namen povezovati različne slovenske skupnosti v Belgiji in organizirati razne dogodke. Več v nedeljski oddaji.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se bo začelo jutri z otvoritvijo 47. Srečanja slovenskih športnikov iz vseh štirih zamejstev, kjer bo sodelovalo več kot 200 mladih. Že pred otvoritveno slovesnostjo se bodo na skupni seji sestali tudi člani nedavno ustanovljene Zamejske športne koordinacije in Komisije Olimpijskega komiteja Slovenije za šport v zamejstvu. Sestanka se bo udeležila tudi državna sekretarka Vesna Humar. Slednja je za naš radio dejala, da bo v celoti Dobrodošli doma razprl diapazon bogate dejavnosti rojakov v zamejstvu in po svetu. Dobrodošli doma 2025 se bo zaključil 3. julija z argentinskim večerom v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

Osrednje srečanje rojakov z vsega sveta letos v obeh Goricah. Prireditev Dobrodošli doma 2025, na kateri pričakujejo več kot 200 nastopajočih, med njimi Ansambel Saša Avsenika in več kot 1500 udeležencev s petih kontinentov sveta, bo potekala kar dvanajst dni in jo gosti Evropska prestolnica kulture EPK GO! 2025. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je za naš radio poudarila, da urad želi mednarodno javnost opozoriti na čezmejnost slovenskega kulturnega prostora. Na Dobrodošli doma 2025 bodo tudi podpisali listino o ustanovitvi zamejske kulturne koordinacije.

Na Slovenski Pristavi pri Clevelandu je to nedeljo potekal tradicionalni piknik slovenske šole pri župniji Marije Vnebovzete. Začel se je z opoldansko sveto mašo, po kosilu so za ples in zabavo igrali Veseli Godci. To nedeljo bo na Slovenski Pristavi spominska maša v čast padlim domobrancem in vsem, ki so izgubili življenje v boju proti komunizmu in za preživele v drugi svetovni vojni. Pri kapeli Brezjanske Matere božje na Orlovem vrhu jo bo daroval Frank Kosem. S kratkim kulturnim programom se bodo spomnili 80. obletnice eksodusa iz Slovenije. Teden dni kasneje pa bo na Slovenski Pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Ta dan bo tudi blagoslovitev novega slovenskega čebelnjaka. 

Evropsko sodišče je zavrnilo priziv državljanske pobude Minority SafePack, ki si je prizadevala za zaščito manjšin ter za promocijo kulture ter jezikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) Lorant Vincze je izrazil obžalovanje, da EU ni zagotovila pravičnejše in enakopravnejše družbe za vse svoje državljane. „FUEN in njeni partnerji ostajajo odločni, da si bodo še naprej prizadevali za visoke standarde zaščite narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi,“ so zapisali na spletni strani organizacije. Že jeseni napovedujejo manifest manjšin za prihodnost. Sopobudnik državljanske pobude, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je po pisanju slovenskega uredništva ORF prepričan, da je odločitev Evropskega sodišča le spodbuda za nova prizadevanja.

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so praznovali stoletnico Ameriških Brezij. O tem nam je več na začetku povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila Spominska proslava. Slišali (od 22:09 naprej) ste, kaj je pri pridigi povedal nadškof Andrej Stanovnik. Pred nami je letošnje srečanje Dobrodošli doma. Več sta nam (od 35:46 naprej) povedali državna sekretarka Vesna Humar in Ana Šket Daneu z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

V Slovenskih hiši v Buenos Airesu v Argentini je preteklo nedeljo potekala Spominska proslava. V cerkvi Marije Pomagaj je sveto mašo za vse slovenske žrtve vojne in revolucije daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik. Somaševala sta delegat Franci Cukjati in Robert Brest. Nadškof Stanovnik je naglasil, da le v Bogu lahko razumemo mučeništvo žrtve, ki do konca daje svoje življenje iz ljubezni. Po maši sta bila poklon in molitev za pokojne pred spomenikom. Potekal je blagoslov spominske plošče ob 80. obletnici umika prednikov iz rodne domovine in blagoslov prgišča zemlje iz Kočevskega Roga. Tretji del Spominske slovesnosti je potekal v dvorani škofa Rožmana. Tam sta bila spominski govor in akademija v izvedbi članov Slovenskega doma Carapahcay.

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so v nedeljo praznovali 100-letnico takoimenovanih Ameriških Brezij. Za to priložnost je mednje prišel rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič. Frančiškan p. Metod Ogorevc, ki skrbi za duhovno oskrbo Slovencev v Lemontu in širše je povedal, da se je zbralo približno 170 ljudi. Po slovesni sveti maši in petih litanijah Matere božje so praznovanje nadaljevali v dvorani. Poleg p. Roberta sta maševala še dva hrvaška frančiškana in dva stalna diakona. Stoletnico bodo praznovali vse leto, med drugim oktobra v svoji sredi pričakujejo škofa Antona Jamnika. 

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih

Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijs